Ko december niso samo bleščice

December je mesec, ki ga vsi radi opisujemo kot čarobnega. Lučke, druženja, praznično vzdušje… Pa vendar se realnost za marsikatero od nas začne precej drugače.

Pri nas se je začelo z virozami — gripo, boleznimi v družini in nenehnim kroženjem virusov v bližnji okolici. Imam občutek, kot da se je december odločil prehiteti samega sebe.

Medtem ko skrbimo za družino, dom in delo, pa naš lastni košček miru nekako izpuhti.
Slišimo ga kot željo, ne kot realnost.

Če si tudi ti zadnje čase čutila, da si preobremenjena, utrujena, brez energije in brez tistih nekaj minut samo zase — naj ti povem nekaj, kar si težko priznamo:

To je normalno.
In nisi sama.

Veliko pričakovanj pade na ženske — pogosto neopazno, skoraj samoumevno. Moramo biti nežne in organizirane, tople in močne, navdihujoče in stalno na voljo.
In december to samo še poveča.

Zato je pomembno, da se ustavimo.
Da se vprašamo:
Kje so moje 3 minute miru? Kje jih lahko najdem? Lahko samo za trenutek odložim vse?

Danes sem se zbudila približno pol ure prej, kot običajno. Lahko bi še poležavala, ampak ker sta hiši vladala še mir in tišina in me je v dnevni sobi kot običajno že čakala razgrnjena podloga za vadbo, sem čas izkoristila za 10 pozdravov soncu. To me je popeljalo v čudovit začetek dneva.

Potem sem se v miru uredila in se posvetila otrokoma.

To ni razvajanje.
To je način, kako ostanemo pri sebi, ko življenje postane hrupno.

Zato te vprašam — brez pričakovanj, brez primerjav:
Kaj si danes naredila zase? Kaj ti pomaga zdržati vse, kar ta mesec prinese?

Podeli z mano, če želiš.
Z veseljem preberem in verjamem, da bo tvoja izkušnja spodbudila še katero drugo žensko.

Naj bo december nepopoln, ampak nežen. 🤍

T